Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je na novinarski konferenci o zakonu o osebni asistenci poudaril, da so v ZSSS ob postavitvi gornje meje dela na vročini opozarjali, da mora ministrstvo za delo, družine in enake možnosti začeti razpravo in določiti tudi spodnjo mejo za delo na mrazu.
“Zakonsko te meje nimamo. Delo zunaj, v mrazu, je na žalost odvisno predvsem od tega, koliko stopinj zdrži material. Če rečem drugače, pri koliko stopinj pod ničlo se še lahko gradi, da malta prime, pri koliko pa ne,” je dejal Zorko.
Dodal je, da si standarde želijo ter pričakujejo rešitev tega vprašanja. Izrazil je upanje, da bodo tudi delodajalci imeli posluh, da se z vidika varstva in zdravja pri delu uredi delo v ekstremno nizkih temperaturah.
“Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi,” pa so danes poudarili na Inšpektoratu RS za delo. Delodajalec mora na gradbišču zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 stopinj Celzija.
Sicer pa mora delodajalec med drugim pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, tudi izpostavljenosti mrazu. Pri tem mora delodajalec določiti ustrezne ukrepe, med drugim tudi osebno varovalno opremo za delo v mrazu.
V skladu s pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu. Pri tem mora upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.
Omenjeni pravilnik ne določa najnižje dopustne temperature, ki bi jo moral zagotavljati delodajalec v delovnih prostorih, določa pa, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 stopinj Celzija, so izpostavili na inšpektoratu.
Vse dolžnosti delodajalca iz področne zakonodaje so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu, so še poudarili. Delavec ima med drugim pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu, prav tako ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.
Vir: STA
