Zagotavljanje zavetišč za zapuščene živali je javna zadeva lokalnega pomena od leta 1999. Zakon od občin zahteva, da zagotovijo namestitvene zmogljivosti, država pa te obveznosti ne prevzema, so za STA poudarili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Država sicer od leta 2021 sofinancira oskrbo zapuščenih živali, ki so v zavetiščih dlje časa.
Glede 20. avgusta letos uveljavljene novele zakona o zaščiti živali pa so na upravi izpostavili, da krepi financiranje in možnost sofinanciranja vzpostavitve ali prenove zavetišč z namenom večanja zmogljivosti. Občine morajo sicer v 24 mesecih po uveljavitvi zagotoviti izvajanje javne službe v skladu s spremenjenimi normativi.
Kot izhaja iz novele zakona, morajo biti na vsakih začetih 800 registriranih psov v občini v zavetišču zagotovljeni najmanj eno namestitveno mesto za pse in dve namestitveni mesti za mačke. Ne glede na to pa se v občinah z manj kot 400 registriranimi psi javna služba izvaja tako, da je zagotovljeno najmanj eno namestitveno mesto za zapuščeno žival ne glede na vrsto živali, izhaja iz novele.
Skupnost občin Slovenije je že v zakonodajnem postopku opozarjala, da novela zakona o zaščiti živali občinam nalaga dodatne obveznosti, ne da bi hkrati zagotovila sistemske in dolgoročne rešitve za delovanje mreže zavetišč za zapuščene živali. “Po uveljavitvi zakona se ta tveganja žal potrjujejo v praksi,” so za STA zapisali v skupnosti.
Navedli so, da je novela uvedla strožje prostorske in organizacijske normative, ki omejujejo, za koliko občin lahko posamezno zavetišče izvaja javno službo. Zaradi omejenih zmogljivosti zavetišča odpovedujejo obstoječe pogodbe ali novih ne sklepajo, saj bi sicer kršila zakon oziroma ne bi mogla izpolnjevati predpisanih standardov.
“Podaljšanje obdobja, v katerem stroške oskrbe zapuščenih živali v celoti krijejo občine, ter dodatne obveznosti, vezane na najem boksov ne glede na dejansko število živali, za številne občine pomenijo znatno in težko vzdržno povečanje stroškov. Brez sistemskega sofinanciranja države, bodisi infrastrukture zavetišč bodisi same oskrbe zapuščenih živali, bo dostopnost te javne službe še naprej upadala,” so še opozorili pri skupnosti občin.
Da zaradi določb novele zakona odpovedujejo pogodbe občinam, potrjujejo tudi zavetišča. Zavetišče Meli Trebnje je imelo doslej pogodbe sklenjene s 25 občinami, z začetkom novega leta bodo prenehali sodelovati z 11. Še tri občine bodo prenehali pokrivati po izteku odpovednega roka. “Vzrok so nezadostne kapacitete za nameščanje mačk, kakor tudi prezasedenost zavetišča zaradi dolgotrajne oskrbe psov,” je za STA pisno pojasnil vodja zavetišča in predsednik združenja slovenskih zavetišč Dušan Hajdinjak.
Napovedal je, da bodo zavetišča delovala, dokler bodo lahko pokrivala stroške delovanja, ko pa to ne bo šlo več, se bodo zavetišča enostavno zapirala. “Sedaj sploh ne bo več pomembno, kje zavetišče je ali kje ga ni. Sistem oskrbe zapuščenih živali se podira in se bo sesul sam vase. Kajti trenutno ostajajo v določenih primerih brez pogodb celo občine, v katerih se nahajajo zavetišča,” je navedel Hajdinjak.
V Sloveniji trenutno deluje 16 zavetišč za zapuščene živali. Podatek o tem, koliko občin nima oz. po novem letu ne bo imelo sklenjene pogodbe s katerim od zavetišč, bodo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imeli po 31. marcu 2026, ko bodo občine skladno z novelo zakona o zaščiti živali obvezane poročati o seznamu zavetišč, ki zanje opravljajo javno službo skrbi za zapuščene živali. V sredini leta 2024 je bilo občin brez pogodbe 56.
Do sedaj je bilo občinam oziroma odgovornim osebam občin, najpogosteje z območja jugovzhodne Slovenije in Štajerske, izdanih 14 odločb o prekrških. Pri tem je bil petkrat izrečen opomin, ker je občina med postopkom sklenila pogodbo z zavetiščem, devetkrat pa je bila izrečena globa po 800 evrov za odgovorno osebo, kažejo podatki uprave.
Zakon o zaščiti živali sicer predpisuje globo od 800 do 10.000 evrov za odgovorno osebo občine, če ta ne zagotavlja oskrbe zapuščenih živali. “Torej se jih ne oglobi zato, ker nimajo pogodbe z zavetišči, ampak ker ne zagotavljajo oskrbe zapuščenih živali,” so navedli na upravi. Pojasnili so tudi, da je morebitna pogodba občine z obstoječim zavetiščem le zakonodajna možnost za primer, ko občina sama ne zagotovi zavetišča; enako je velevala zakonodaja o zaščiti živali že pred zadnjo novelo.
Med drugim zavetišča za živali nimajo na Koroškem, kjer pa župani skupaj z Regionalno razvojno agencijo za Koroško že dlje časa iščejo skupno rešitev. Da je treba podpreti regijske rešitve, tudi s finančno udeležbo države, sicer menijo v skupnosti občin.
Vir: STA
