“Zelo pomembno je, da vsi obiskovalci, ki načrtujejo pot v gore, prejmejo ustrezne informacije o tem, kako se pripraviti, da spoznajo značilnosti naših gora in napotke za varno hojo v gore. V sodelovanju s partnerji projekta Varno v gore smo se uskladili in pripravili enotno stran v okviru uradnega turističnega portala Slovenia.info, na kateri turisti v sedmih jezikih dobijo vse informacije, ki jih morajo poznati,” je izpostavila Aleksandra Jerebic Topolovec iz Slovenske turistične organizacije (STO).
Pozitivni rezultati projekta Varno v gore se po besedah predsednika Gorske reševalne zveze Slovenije Gregorja Dolinarja in Martina Šolarja iz Planinske zveze Slovenije že kažejo. Kot je poudaril slednji, je treba pohodnike obveščati v pisani besedi z vodniki, zemljevidi, dobrimi aplikacijami, nadvse pomembna pa je tudi “živa informacija”, kjer imajo izjemno veliko vlogo turistični delavci.
V Sloveniji po Šolarjevih ocenah v hribe redno hodi 400.000 ljudi, med katerimi so tudi turisti. “Naš doseg je seveda daleč premajhen, zato je kampanja Varno v gore, kjer je predvsem STO ponudila vse svoje komunikacijske kanale, izjemno pomembna,” je poudaril.
Gorski vodniki po besedah Uroša Grilja večkrat srečajo s pohodniki, ki gredo v gore neprimerno obuti in oblečeni, tudi brez nahrbtnikov, v gore pa velikokrat hodijo pozno v dnevu. “Treba si je zapomniti, da se v hribe hodi zgodaj, da imaš dovolj časa. Tudi če tura traja samo nekaj ur, so tukaj popoldanske nevihte, pozimi je tukaj dnevno ogrevanje in povečanje nevarnosti snežnih plazov in pozimi krajšim dnevom, to je zelo pomembna stvar in pa to, da se zavarujemo pred mrazom,” je izpostavil Grilj.
Na krajše zimske dni je opozoril tudi Dolinar in izpostavil, da helikopter ponoči ne more leteti, kar pomeni, da se lahko akcija zavleče pozno v noč, zaradi česar pa so lahko posledice veliko hujše, tudi tragične.
“Sploh pozimi morajo biti pohodniki ustrezno opremljeni, opremo pa morajo znati tudi uporabljati,” je dodal predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije Peter Jeromel.
“Najprej so to topla oblačila, ki jih zaščitijo pred mrazom in vremenskimi nevšečnostmi, kot sta sneg in močan veter. Prav tako je pomembna dobra zimska obutev, ne taka za po mestu, ustrezne rokavice, kapa, zaščitna oprema, kot so sončna očala, sončna krema, saj sneg zelo močno odbija sončno svetlobo, dobra termo posoda, ki pijačo ohranja toplo, ustrezna hrana, da nam da energijo … potem pa so tudi druge stvari, kot je dober nahrbtnik, pa palice, krplje in če se podamo na bolj tehnično zahtevne vzpone še cepin, dereze in čelada. Če se gibamo na področjih, kjer je možnost sproženja snežnih plazov, pa seveda lavinski trojček – lopata, sonda in žolna, ki lahko nam in našim kolegom lahko rešijo življenje,” je naštel Jeromel.
Dolinar je dodal, da so najpogostejši vzroki za nesrečo v gorah zdrsi. “Moramo vedeti, da zdrs lahko pomeni tudi neko nepazljivost pri koraku, lahko se nekomu malo zavrti, lahko se zamisli in potem pade s poti in se zakotali po bregu,” je opozoril.
Kljub pozitivnim rezultatom kampanj ozavšečanja pa je Šolar opozoril na nepravilno “reklamiranje” določenih aktivnosti na družbenih omrežjih. “Ljudje si ne predstavljajo, da je tisti, ki je morda se slikal nekje ob sončnem zahodu visoko v gorah, lahko dobro usposobljen in da morda tista tura ni za vsakega, to pa je problem,” je podčrtal.
“Če imajo pohodniki neko znanje, da se lahko sami gibajo po gorskem svetu, je to super. Če so neizkušeni, pa jim priporočamo najem gorskega vodnika. Ta jim bo priporočal primerno turo za njihovo znanje in psihofizične sposobnosti ter poskrbel, da bo njihovo doživetje varno,” je sklenil Jeromel.
Vir: STA
