Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje bo polnočnico vodil v novomeški stolnici, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v ljubljanski, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa v mariborski stolnici

Papež Leon XIV. bo polnočnico vodil ob 22. uri v baziliki svetega Petra. V četrtek ob 10. uri bo v isti baziliki vodil božično mašo, opoldne pa bo podelil tudi tradicionalni blagoslov mestu in svetu.

Pred odhodom k polnočnicam na sveti večer verniki običajno postavijo jaslice, medtem ko mnogi božično drevesce okrasijo že prej. Prav jaslice, ki ponazarjajo rojstvo Jezusa Kristusa pred več kot 2000 leti v Betlehemu, so tudi najbolj prepoznavno zunanje znamenje božiča.

Božič so prvič bolj vidno začeli praznovali v 4. stoletju. V istem stoletju je papež Julij I. kot dan praznovanja Jezusovega rojstva določil 25. december, na katerega so Rimljani praznovali dan Sonca.

Skozi zgodovino se je božič razvil v drugi najpomembnejši krščanski praznik, s katerim se Cerkev in verniki spominjajo rojstva svojega ustanovitelja, zaradi svoje simbolike pa je priljubljen tudi med nevernimi.

O Jezusovem rojstvu sicer govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik.

Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji leta 1989 po več desetletjih znova postal dela prost dan, obeležujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja.

Vir: STA