Ministrstvo je danes ob državnem prostorskem načrtu (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini objavilo tudi študijo variant ter okoljsko poročilo za državni prostorski načrt z dodatkom za presojo vplivov na varovana območja narave. Predlog DPN in študije variant so pripravila podjetja LUZ, Hidrosvet, Acer NM, RCP Celje in SL Consult s podizvajalci. Okoljsko poročilo je pripravilo podjetje Aquarius.
Gradivo je do 6. februarja 2026 javno objavljeno v prostorih direktoratov za prostor in graditev ter za vode na sedežu ministrstva za naravne vire in prostor ter na sedežih Mestne občine Celje ter občin Braslovče, Šmartno ob Paki, Polzela, Prebold, Tabor in Žalec. Gradivo je na voljo tudi v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu in na vladnem spletnem portalu.
Javnost ima v času javne razgrnitve možnost podati pripombe in predloge. Javna obravnava pa bo potekala 19. januarja v občini Žalec, je na današnji novinarski konferenci dejal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.
Po Novakovih besedah so posegi v prostor načrtovani na približno 23 kilometrov dolgem odseku Savinje med Letušem, kjer se reka Paka izliva v Savinjo, in mestom Celje ter na širšem območju vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Območje načrtovanih ureditev obsega približno 1078 hektarjev in sega na območje že omenjenih sedmih občin.
“Osnovni cilj načrtovanih ureditev je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti poseljenih območij v Spodnji Savinjski dolini ter na kmetijskih zemljiščih na širšem vplivnem območju,” je dejal minister.
Predvidenih je sedem suhih zadrževalnikov na Savinji in eden na Bolski. Predvidene so tudi številne ureditve vodotokov, tako Savinje kot Bolske, ter ureditve na Ložnici, je pojasnila predstavnica Direkcije RS za vode Alenka Zupančič.
“Izhodišče je bilo, da se vse poplavne ureditve načrtujejo za poplavni dogodek Q100, se pravi za poplavni dogodek, katerega verjetnost je to, da se pojavi enkrat v stotih letih,” je dejal vodja projekta priprave DPN Sergej Hiti iz podjetja LUZ.
Ocenjeno je, da se zadrževalniki po aktivaciji polnijo okvirno šest do sedem ur, po prehodu konice vala v Savinji pa se načrtuje, da se v zadrževalnikih voda zadrži približno 15 ur.
Skupni volumen, ki naj bi ga uspeli zadrževati z načrtovanimi ureditvami, je približno 11 milijonov kubičnih metrov poplavnih voda. Z dodatnimi prekati na suhem zadrževalniku Levec in Dobriša vas se lahko to količino za poplavne dogodke, ki so večji od Q100, še dodatno maksimizira, tako da so sposobni s temi rešitvami zadrževati približno 12,5 milijona kubičnih metrov vode.
S temi ureditvami pa bodo po Hitijevih besedah na žalost posegli tudi na najboljša kmetijska zemljišča. “Žal ne gre drugače,” je dejal in poudaril, da so vse ureditve optimizirane v največji možni meri. So pa v primeru odstranitve objektov in spremembe rabe na teh zemljiščih predvidene ustrezne odškodnine in pa sanacijski načrti za posamezna kmetijska gospodarstva.
Poseglo se bo tudi na hmeljišča. Trajne izgube hmeljišč bo po Hitijevih besedah za približno 13 hektarjev.
Vrednost investicije je ta trenutek ocenjena na 490,5 milijona evrov po tekočih cenah, je še dejal Hiti.
Glavni vir financiranja bodo evropska sredstva, je pojasnila vršilka dolžnosti direktorja direkcije za vode Lidija Kegljevič Zagorc.
Če bo bodo predlagane rešitve naletele na veliko podporo deležnikov, se bodo po ministrovih besedah potrudili, da DPN do junija 2026 spravijo v sprejem. Če pa se bo izkazalo, da določene rešitve nimajo družbene podpore, bodo morali razmisliti o tem, ali se del nespornih rešitev opravlja naprej ali se odloči kako drugače, je še dejal Novak.
Vir: STA
