Po novem je določeno, da lahko osebni zdravnik izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za tri delovne dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pojasnjujejo, da je dosegljivost osebnega zdravnika odvisna tudi od tega, ali gre za dneve, ko zdravnik dela ali pa ne. Prej je namreč veljalo, da lahko zdravnik zadržanost od dela za nazaj oceni za največ tri koledarske dni od pregleda pri zdravniku, piše v obvestilu ZZZS izvajalcem zdravstvenih storitev.
Določili so tudi, da mora osebni zdravnik navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (npr. režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi), ki jih je dal zavarovancu, zapisati tudi v njegovo zdravstveno dokumentacijo.
Nekatere spremembe se nanašajo tudi na medicinske pripomočke. Ena najpomembnejših novosti je širitev pravice do aparata za določanje glukoze v krvi in posledično pravice do diagnostičnih trakov za določanje glukoze v krvi. Po novem bodo namreč do njih upravičeni tudi zavarovanci, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2 in niso na inzulinu ter osebe po transplantaciji določenih organov. V teh primerih bodo upravičeni do največ 150 diagnostičnih trakov na leto.
Aparat za določanje glukoze v krvi lahko glede na trenutno veljavno ureditev predpiše le zdravnik specialist, v bodoče pa je predvideno, da se bo pooblastilo za predpis preneslo tudi na izbranega osebnega zdravnika.
Za zavarovance, ki sočasno uporabljajo aparat za določanje glukoze v krvi in sistem za merjenje glukoze v medceličnini pa bo število kosov diagnostičnih trakov določil pooblaščeni zdravnik.
Najdaljše možno obdobje izposoje stacionarnega koncentratorja kisika bo skrajšano s šest na pet let. Določili pa so tudi novo pravico do prenosnega koncentratorja, ki ga bo lahko predpisoval zdravnik specialist.
V pravila so bolj jasno zapisali, da med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne sodi izdaja potrdil, ki jih zavarovana oseba uveljavlja zaradi zahtev ali predpisov na drugih področjih ali pri drugih organih, torej se stroški izdaje takega potrdila ne krijejo iz sredstev obveznega zavarovanja.
Izjema velja, če je to določeno s posebnim zakonom. Tak primer je zakon o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov. Ta namreč določa, da se potrdilo, da oseba izpolnjuje pogoje o koncu ali začetku aktivnega zdravljenja po prebolelem raku, po okužbi z virusom hepatitisa C in po okužbi z virusom HIV, krije iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
Spremembe so tudi pri napotovanju na zdraviliško zdravljenje. V veljavi ostaja, da bodo imeli pravico do zdraviliškega zdravljenja zavarovanci, ki so doživeli akutni srčni infarkt s hudimi imobilizacijskimi zapleti zaradi dolgotrajne ali intenzivne hospitalizacije.
V vseh drugih primerih akutnega srčnega infarkta pa bo imela zavarovana oseba pravico do zdraviliškega zdravljenja zgolj v primeru, če ambulantne kardiološke rehabilitacije glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe ni mogoče izvesti zaradi oddaljenosti njenega prebivališča do najbližjega izvajalca te rehabilitacije.
Ambulante kardiološke rehabilitacije namreč ne delujejo v vseh slovenskih regijah, tako, da se lahko dogodi, da je prebivališče zavarovane osebe precej oddaljeno od najbližje kardiološke ambulante in bi lahko večurno potovanje na rehabilitacijo in nazaj pomenilo napor za zavarovano osebo. Imenovani zdravnik bo torej v vsakem posameznem primeru moral strokovno oceniti, ali je oddaljenost prebivališča do najbližjega izvajalca ambulantne kardiološke rehabilitacije glede na zdravstveno stanje razlog, da zavarovana oseba ne bi mogla opraviti ambulantne rehabilitacije in ima zato pravico do zdraviliškega zdravljenja.
Pri operacijah na srcu in ožilju se indikacija za zdraviliško zdravljenje širi na kirurški poseg sternotomije, saj gre za invaziven kirurški poseg, a ob pogoju težje funkcionalne prizadetosti, so še navedli na ZZZS.
Vir: STA
