Kot je objavilo ministrstvo za podnebje, okolje in energijo, je podnebni svet, ki je neodvisno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebno politiko, obravnaval program dela za prihodnje leto, pregledal uresničevanje sklepov iz prejšnje seje ter prisluhnil pojasnilom predstavnikov ministrstva o socialnem načrtu za podnebje in izvajanju sistema trgovanja s pravicami do emisij za stavbe in cestni promet (ETS2).
V razpravi so člani izpostavili potrebo po bolj aktivni vlogi podnebnega sveta v prihodnjem letu, predvsem ob pričakovanem zaostrovanju podnebno-energetskih tem v javni razpravi. Strinjali so se, da bodo v skladu z nedavno sprejetim podnebnim zakonom v letu 2026 okrepili svojo strateško in strokovno-posvetovalno funkcijo.
Izpostavili so tudi potrebo po pravočasnem komuniciranju strokovno utemeljenih stališč za izboljšanje kakovosti javne razprave v času vse bolj prisotnih dezinformacij glede podnebnih sprememb.
V razpravi o socialnem načrtu za podnebje so jim predstavniki ministrstva pojasnili, da bodo tudi v letu 2026 zagotovili sredstva za ukrepe, kot so vavčerji za naložbe v energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost za najbolj ranljiva gospodinjstva, prevoze na klic v prometno slabše dostopnih območjih, ter za nadaljevanje energetskih prenov stanovanj, hiš in večstanovanjskih stavb za zmanjšanje energetske revščine.
Izkazali so tudi potrebo po oblikovanju programov za naslavljanje položaja energetsko revnih najemnikov, kar je z vidika izvajanja programa zahtevnejše. Podnebni svet je pri tem po navedbah ministrstva izpostavil potrebo po okrepitvi svetovalnih služb, Eko sklada in medresorske koordinacije, predvsem pri prehodu od subvencioniranja kotlov na biomaso, ki so neprimerni za urbana okolja in pogosto pomenijo zgolj zamik emisij onesnaževal za nekaj let, k subvencijam za rešitve z nižjimi emisijami onesnaževal ali brez njih.
V razpravi o ETS2 pa so sodelujoči poudarili, da sta Svet EU in Evropski parlament v okviru dogovora o podnebnem cilju EU za leto 2040 potrdila enoletni zamik izvajanja sistema ETS2. Pri tem je ministrstvo pojasnilo, da enoletni zamik prve predaje emisijskih kuponov ne bo vplival na začetek črpanja sredstev socialnega sklada za podnebje. Razprava se je dotaknila tudi prihodnje širitve sistema ETS2, predvsem možne vključitve sežigalnic po letu 2030, kar bo predmet vmesnega poročila Evropske komisije.
Člani podnebnega sveta so pregledali uresničitev sklepov prejšnjih sej in med drugim opozorili na problem dostopnosti podnebnih podatkov, saj je sedanje stanje po njihovi oceni nepregledno in razdrobljeno. Glede interventnega zakona o Termoelektrarni Šoštanj (Teš) in zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje pa so opozorili na tveganje, da bi časovnice v zakonih omogočile napačno interpretacijo letnic za zapiranje Teša in premogovnika. Vlado zato pozivajo k čimbolj jasni opredelitvi časovnic brez dodatnega podaljševanja obratovanja, kar bi po njihovem mnenju povzročilo velike emisije toplogrednih plinov in naknadne izgube javnih sredstev.
Vir: STA