“To ne bo le športni dogodek, ampak dokaz, da je šport univerzalen jezik, ki povezuje tudi ljudi različnih sposobnosti. Nastopilo bo 2024 športnikov in 1067 športnic iz 121 držav v 21 športnih panogah. To bo ena največjih udeležb doslej,” je na predstavitvi uvodoma dejal vodja reprezentance Anton Petrič.
Slovenci so v reprezentancah nekdanje Jugoslavije osvojili osem medalj, po osamosvojitvi pa kar 26. Zadnje sta si priborili Iris Breganski in Leja Glojnarič. Slednja je leta 2023 dosegla tudi svetovni rekord med gluhimi v mnogoboju ter na evropskem prvenstvu osvojila dve zlati medalji. Na prejšnji olimpiadi gluhih je bila sprinterka prav tako dvakrat zlata. Zaradi operacije gležnja, ki ji še vedno dela nekaj težav, Brežičanka na prvenstvo tokrat ne potuje z velikimi cilji. Radovljičanka Breganski je na prejšnjih igrah prišla do dveh bronastih medalj v skoku v višino in sedmeroboju, odličja pa je osvajala tudi na svetovnih in evropskih prvenstvih.
Dvoranski evropski prvak Tadej Enci je prvi gluhi atlet, ki je osvojil medaljo na slovenskem članskem prvenstvu. V Tokiu bo Velenjčan tekmoval na 400 in 400 m ovire.
Marino Kegl iz Murske Sobote, že bronast na svetovnem in evropskem prvenstvu, je edini popolnoma gluh v konkurenci teniških igralcev, na svetovni lestvici je tretji, bronast je bil tudi na EP, nastopil pa bo na četrti olimpiadi.
Debitanti na olimpiadi gluhih bodo maratonka Vitorija Horvat iz Lucije na njenem sploh prvem velikem tekmovanju, atletinja Isabela Mord iz Podpeči pri Brezovici in 15-letni plavalec Alessandro Ambrožič. Ribničan bo tekmoval v šestih disciplinah in je ta čas na pripravah v tujini.
Vir: STA
