Po zaslugi Slovencev danes praznujemo svetovni dan čebel

Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja čebel.

Da so čebele pomembne za človeštvo, sploh ni več vprašljivo, kljub temu se še vedno veliko ljudi ne zaveda pomembnosti majhnih marljivih opraševalcev.

V Sloveniji se s čebelarstvom ukvarja nekaj več kot 10.000 čebelarjev in lahko smo ponosni, da so po zaslugi Čebelarske zveze Slovenije in slovenske vlade, Združeni narodi razglasili 20. maj za svetovni dan čebel.

Na današnji dan, 20. maja se je namreč rodil Anton Janša, ki velja za začetnika modernega čebelarstva.

(Anton Janša na jugoslovanski znamki iz leta 1973. Portret je narisal Božidar Jakac. FOTO: Wikipedia)

"Več je treba storiti za preživetje čebel, med drugim je pomemben premik v kmetijstvu, potrebujemo cvetoče travnike in medovite rastline," je za STA povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.

Največji doprinos čebel in drugih opraševalcev je opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 odstotkov svetovne hrane. Tretjina svetovne pridelave hrane je odvisna od čebel oz. vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja.

Čebele zagotavljajo tudi visoko kakovostno hrano kot so med, matični mleček in cvetni prah ter druge izdeleke, ki jih uporabljamo tudi v zdravstu in drugih panogah; čebelji vosek, propolis in čebelji strup.

Ne smemo pozabiti žalostnega dejstva, da so čebele vse bolj ogrožene. Ravno zato si Čebelarska zveza Slovenije prizadeva, da se čebele razglasi za ogroženo vrsto.

"S tem, ko bo čebela ogrožena, se odpre vrsta ukrepov. Potem je treba z njo ravnati kot z ogroženo vrsto in se temu namenja tako evropski kot državni denar, bo pa treba potem prilagoditi tudi kmetijsko politiko," je dejal Boštjan Noč.

Kmetje bi morali po Nočevi oceni na njive vrniti ajdo, facelijo, sončnice in začeti kolobariti. "S tem se zmanjšuje tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev in se da pozna poletna paša čebelam," je dejal in dodal: "Na javne površine in okenske police pa bi bilo treba dati medovite rastline."

"Težko gledamo, da so travniki brez rož, ker kmetje prezgodaj kosijo in tako cvetlice izginjajo s travnikov. Na travnike se morajo vrniti rože. S cvetočimi travniki pa ne bomo rešili le čebele, ampak tudi čmrlje, metulje in ostale opraševalce," je izpostavil Noč.

Čebele za boljšo gospodarstvo

Priložnosti za čebelarstvo je lahkotudi v apiterapiji, apiturizmu, razvoju novih čebeljih produktov. V slovenskih zdraviliščih bi se lahko nudile medene masaže, savne s propolisom in podobno. Možnosti razvoja je veliko.

"Treba je iz slovenskega čebelarstva narediti avstrijskega Mozarta ali švicarsko čokolado. Vsak turist bi moral iz države oditi s čebeljim pridelkom."

Komentiraj /