Vid Kavtičnik zaključuje bogato rokometno kariero

Kot je v izjavi za STA sporočil njegov oče, Jože Kavtičnik, bo Vid Kavtičnik danes odigral zadnjo rokometno tekmo v karieri, in sicer v francoskem prvenstvu v majici kluba iz Nimesa.

Vid Kavtičnik je profesionalno pot začel leta 1995 pri velenjskem Gorenju, nadaljeval pri nemškem Kielu (2005 – 2009), ki je takrat veljal za enega najmočnejših klubov stare celine. V Kielu je v 132 nastopih dosegel 567 zadetkov in se veselil številnih lovorik. Leta 2009 je zamenjal delovno okolje in odšel v Francijo k Monntpellierju, kjer je v desetletju s številnimi osvojenimi lovorikami pustil velik pečat. Sezono je odigral še pri Aixu, leta 2020 pa prestopil k Nimesu, kjer bo prav danes, 9. junija, odigral zadnjo tekmo svoje bogate kariere. 

Za slovensko izbrano vrsto je odigral 197 tekem, leta 2004 se je veselil srebrnega odličja na evropskem prvenstvu, leta 2017 pa bronastega na svetovnem prvenstvu v Franciji. Vzdušje olimpijskih iger je okusil dvakrat, in sicer v Atenah (2004) in Riu (2016).

Vid je ob zaključku rokometne kariere na socialnih omrežjih zapisal:

Pravijo, da se mora vsaka lepa zgodba končati. To sredo zaključujem kariero profesionalnega rokometaša. 21 let je bilo napolnjenih z lepimi trenutki, napolnjenimi z zmagami, vzponi in padci, poškodbami in okrevalnimi potmi, zaradi katerih sem bil le bolj odporen za nov korak na svoji poti.

Kot 16-letnik sem se preizkusil v domačem klubu RK Gorenje Velenje. Istega leta sem debitiral za slovensko rokometno reprezentanco. Počutim se privilegirano, da se je moja kariera hitro razvijala in kot 21-letnik sem zapustil Slovenijo, da bi se pridružil legendarnemu klubu iz Nemčije (THW Kiel). Štiri leta kasneje sem se pridružil MHB - Montpellier Handball v Franciji, zadnji dve leti pa sem igral v Pays d'Aix Université Club Handball in USAM Nîmes Gard.

Vse življenje sem iskal in premikal meje in se skozi njega poskušal spomniti svojega cilja in uživati ​​v procesu. Vsaka poškodba in odmik sta me bolj osredotočila, da sem se vrnil še močnejši.

Največji zaklad v karieri so bili ljudje, ki sem jih srečal na poti. Dali so mi energijo in mi stali ob strani ter me podpirali.

Zahvaljujem se staršem, sestri in otrokom ter vsem soigralcem, klubom, trenerjem, navijačem in sponzorjem za vse lepe trenutke, ki smo jih imeli v moji karieri. Danes je tudi nov začetek. Začenjam nove meje in rast in jih z velikim optimizmom, odprtim srcem in nasmehom na obrazu pričakujem.

Komentiraj