Z izgradnjo jaškov je povezana celotna zgodovina Premogovnika Velenje. Prvo jamsko gradnjo, ki pomeni začetek odpiranja jame Škale, je predstavljal raziskovalni jašek, ki naj bi prevzel vlogo zračilnega jaška. Prvemu jašku so nadeli ime Jašek prestolonaslednika Rudolfa, sledili so mu številni drugi. Pomembno prelomnico pomeni preboj jaška Škale, ki se je zgodil 19. septembra 1888 pred 130 leti.
V pestri 143-letni zgodovini Premogovnika Velenje se je zapisalo mnogo pomembnih mejnikov, mednje zagotovo sodijo izgradnje jaškov. Letnico izgradnje prvega jaška v Šaleški dolini je zapisalo leto 1887. Prvo jamsko gradnjo, ki pomeni začetek odpiranja Jame Škale, je predstavljal 118,20 m globok raziskovalni jašek, ki so ga poimenovali Kronprinz Rudolf–Schacht oz. »Jašek prestolonaslednika Rudolfa«. Odprti del jame še ni imel druge povezave s površino, zato je bilo zaradi prezračevanja jamskih prostorov delo otežkočeno. Priprave na gradnjo novega prezračevalnega jaška so se začele konec leta 1887, 18. maja 1888 pa so začeli globiti glavni prevažalni jašek tamkajšnjega premogovnika. 19. septembra istega leta so v globini 142 m z jaškom dosegli sloj lignita, ki je bil odlične kakovosti. Novemu jašku, ki je dosegel globino 168 metrov, so nadeli ime Kaiser Franz Josef–Schacht oz. »Jašek cesarja Franca Jožefa«.
Sledili so številni drugi – Zračilni jašek prestolonaslednika Rudolfa, Glinškov zračilni jašek, v povojnem obdobju so nastali Prevažalni jašek Preloge ter zračilni jaški Preloge, Pesje in Hrastovec. Rezerve lignita v jami Škale so bile kmalu izčrpane, zato je prihodnost velenjskega premogovnika slonela predvsem na rezervah jame Preloge. Prvi nadomestni objekt je bil Zračilni jašek Šoštanj 1, januarja leta 1980 pa so začeli s strojnim izkopom prevažalnega jaška, ki je dobil uradno oznako Prevažalni jašek Nove Preloge in je bil že deseti zaporedni jašek velenjskega premogovnika. Jašek so v celoti končali štiri leta kasneje, dokončno uporabno dovoljenje za objekte in naprave pa je dobil julija 1987. Jašek globine 416 metrov še danes služi kot glavni prevažalni jašek za transport rudarjev in materiala.
Izziv današnje generacije je bila izdelava 393 m globokega jaška NOP II. Preboj, s katerim so povezali podzemni sistem jamskih prog Premogovnika Velenja z vertikalnim jaškom in samo površino, so izvedli na dan, ko goduje zavetnica rudarjev sv. Barbara, 4. decembra 2017. Novi objekt je namenjen prezračevanju jamskih prostorov in je izrednega pomena za nadaljnjo proizvodnjo kot tudi za izboljšanje okoljskih standardov v dolini.
V Muzeju premogovništva Slovenije je nameščena tabla Kronologija izdelave jaškov v Šaleški dolini. Gre za prvi tovrstni pregled kronologije izdelave jaškov na enem mestu. Zbrani so podatki, kot so točkovna določitev jaškov, globina jaškov, čas izdelave in obratovanja jaškov, njihova imena skozi zgodovino. Predstavljeni so na dveh kartah, in sicer topografiji Šaleške doline v prostorski postavitvi ter geološki karti s prerezom geoloških plasti in premogovega sloja. Zapisi so urejeni v petih jezikih.
