Osumljeni osebi sta kaznivo dejanje storili v prvem mesecu po uničujočih poplavah, ko sta z zlorabo instituta interventnih ukrepov, ki je vključeval pokritje intervencijskih stroškov namenjenih opravljanju neodložljivih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter nujnosti del, s katerimi so se reševala človeška življenja, premoženje in kulturna dediščina, ter za vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje na prizadetem območju, v množico računov za vrsto opravljenih intervencijskih del v prizadeti občini, dodali lažni račun v znesku dobrih  375.000 evrov (z DDV), za dela, ki niso bila  nikoli opravljena.

V predkazenskem postopku so kriminalisti ugotovili, da je občina v dneh po uničujočih poplavah gospodarski družbi izdala naročilo za izvedbo nujnih intervencijskih del na več različnih lokacijah, ki so po vsebini predstavljala nakladanje, transport in planiranje mulja in prodnatih nanosov, dobavo in planiranje tampona z utrjevanjem in izdelavo začasnih zložb kamen-beton in suhih zložb namenjenih stabilizaciji nestabilnih brežin.

Po specifikaciji računa, izstavljenega občini, naj bi bila dela opravljena med 7. in 16. avgustom 2023.

Kriminalisti so v predkazenskem postopku za dokazovanje očitanega kaznivega dejanja materialne dokaze ob klasičnih metodah dela pridobivali tudi s prikritimi metodami dela. S tem so uspeli dokazati, da osumljena oseba iz gospodarske družbe  v navedenem času, niti kasneje, nobenega od del navedenih v specifikaciji računa ni opravila, drugo osumljena oseba pa je kljub vedenju, da naročena dela niso bila opravljena, prejet račun po izdanem naročilu zavestno in hote potrdila v plačilo, s čimer je gospodarski družbi pridobila premoženjske koristi v višini plačanega računa, poroča PU Celje.