VIDEO: Minister za naravne vire in prostor Jože Novak
Več videovsebin
Pogovore je kot konstruktivne v izjavi za medije označil minister Bojan Kumer. Po njegovih besedah so glede energetskega dela v predlogu zakona o postopnem zapiranju premogovnika usklajeni. “Se pa zdaj, tudi zaradi tega, ker je to velik odstop od sistemske zakonodaje, še dodatno pogajamo ali pa dodatno usklajujemo, kje bi lahko našli skupno rešitev, tako z zaposlenimi kot tudi, da smo še znotraj okvirov, kar se tiče ostale sistemske zakonodaje,” je dejal.
Predlog zakona o postopnem zapiranju premogovnika je ključen korak k temu, da se bo pravičen prehod iz premogovne regije v drugo dejansko nadaljeval in zaključil, pa je dejal minister Jože Novak, pod pristojnosti katerega je sodila priprava zakona.
Zakon bo šel na obravnavo na Ekonomsko-socialni svet, nato pa Novak računa, da bo vlada predlog zakona potrdila do konca oktobra in ga poslala v obravnavo v DZ. Želi si, da bi bil zakon sprejet še letos, “v vsakem primeru pa v tem mandatu”, je dodal. Povedal je še, da so razumeli določene predloge in opozorila delavcev, ki bi želeli, da so še bolj na varnem. Ocenil je, da so to primerno naslovili.
Zakon predvideva, da je rudarjenje dovoljeno do leta 2033, hkrati pa gre v tehničnem delu za postopno zapiranje takoj po uveljavitvi zakona, in sicer v dveh delih. Najprej do leta 2033 v tistem delu, kjer rudarjenje ne bo več potekalo in že zdaj ne poteka ter se ga bo lahko saniralo vzporedno, preostanek pa po končanih delih pridobivanja premoga do leta 2045 v celoti.
“Vodstvo premogovnika bo pripravilo 20-letni okvirni program. Vrednost tega projekta je 1,1 milijarde evrov,” je dodal Novak. V skladu s predpisi EU morajo program dati v recenzijo, razpis za mednarodno recenzijo je objavljen danes. Prav tako danes je Slovenija, kot je povedal Novak, priglasila EU, da bo šla v gospodarsko pomoč podjetju, za kar potrebuje soglasje Evropske komisije.
“Prepričani smo, da bodo tako zakon, ki bo sprejet, kot tudi vsi ostali ukrepi, poskrbeli za to, da bo v Šaleški dolini prehod pravičen, da zaradi tega, ker mi opuščamo proizvodnjo premoga, nihče ne bo izgubil službe in da zaradi tega nihče v prihodnosti ne bo oškodovan. Prav tako pa smo prepričani, da bodo vlada in politika poskrbela tudi za to, da naši otroci, ki prihajajo za nami, ne bodo ostali brez delovnih mest, da bodo imeli kakovostna delovna mesta in da bo to zagotovljeno skozi prestrukturiranje,” pa je dejal prvi mož Premogovnika Marko Mavec.
Povedal je, da zakon še ni popolnoma usklajen, predvsem ni usklajen na socialni ravni s sindikati. “To je sedaj naloga sindikatov, da uskladijo na Ekonomsko-socialnem svetu. Kar se tiče tehničnega dela, pa smo zadovoljni,” je dodal Mavec.
Kot je povedal predsednik sindikata SPESS Simon Lamot, je sporno to, da se lahko družba HTZ odproda, prav tako so po njegovih besedah sporne zadeve okoli predčasnega upokojevanja.
Ob zaključku obiska SAŠA regije je za medije o zaprtju premogovnika spregovoril še predsednik vlade Robert Golob.
Pogovor z vodstvom Premogovnika Velenje in predstavniki zaposlenih je opisal kot ploden. “Razumem skrb zaposlenih, je upravičena, zato sem se tudi udeležil sestanka z njimi, preden bi zakon na vladi potrjevali. Z zakonom smo se seznanili, šel sem med zaposlene, poslušali smo njihove skrbi, njihovo zaskrbljenost,” je opisal.
Ocenil je, da so za 80 odstotkov tega, kar je bilo izraženo, že na samem sestanku našli rešitve in bodo zdaj vnesene v zakon, za preostalih 20 odstotkov pa računa, da bodo v naslednjih tednih uredili na Ekonomsko-socialnem svetu.
“Prepričan sem, da bo na koncu celoten zakon urejen na način, ki bo dajal rudarjem in tudi njihovim družinam tisto, kar je najbolj pomembno, to je socialno varnost,” je podčrtal premier.
Takoj, ko bo znano, kakšne so rešitve v zakonu o zapiranju premogovnika, bodo nadaljevali s pripravo zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, ker se, kot je dejal, med seboj dopolnjujeta. Medtem pa pričakuje, da se regija in Velenje odločita glede koncepta daljinskega ogrevanja.
“Vse je na mizi, vsi podatki so znani, tudi ponudbe za daljinsko ogrevanje. In zdaj je čas, da se najde poslovni model, ki se bo potem v zakonu o prestrukturiranju regije tudi dokončno zacementiral,” je dodal Golob.
Prepričan je, da bosta tako zakon o postopnem zapiranju premogovnika kot zakon o razvojnem prestrukturiranju regije na Ekonomsko-socialnem svetu ustrezno obravnavana in morda do konca leta že potrjena v DZ.
Glede hčerinskih podjetij v Skupini Premogovnik Velenje pa je dejal, da so ta zanj in za vlado enakovreden člen v skupini in jih bodo temu primerno tudi obravnavali. Spomnil je na sprejeto strategijo pri upravljanju državnih naložb, ki daje dodatno zaščito vsem invalidskim podjetjem, v katerih ima država neposreden ali posreden lastniški delež. “To pomeni tudi HTZ. Tako da skrb, da bi HTZ odprodali, prepustili trgu, te skrbi ni,” je dodal.
Vir: STA
