To pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo 276.000 prebivalcev.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v poslanici izpostavilo, da ima Slovenija najnižjo stopnjo revščine otrok v EU. Socialni transferji in ukrepi, ki jih država sprejema, pa pomembno izboljšujejo finančni položaj vseh z najnižjimi dohodki.
Kot so dodali, revščine ne odpravljajo le zakoni in ukrepi, ampak je v prvi vrsti pomembna zavezanost pravičnosti, solidarnosti in spoštovanju človekovega dostojanstva. Slovenija ostaja ena socialno najbolj odgovornih držav v EU. To želijo na ministrstvu krepiti z ukrepi za boljši položaj delavcev in ranljivih skupin, so sklenili.
Unicef Slovenija poziva odločevalce k okrepiti programov pomoči za družine z otroki, enostarševske družine, družine z nizkimi dohodki in tiste, ki živijo v prikriti revščini. Hkrati je treba zagotoviti dostopnost osnovnih storitev od izobraževanja do bivanja. Okrepiti je treba programe za preprečevanje stanovanjske prikrajšanosti, hkrati pa izboljšati zbiranje podatkov o revščini, so prepričani.
Dostojno bivanje je temeljna človekova pravica, ne privilegij
Na problematiko stanovanjske prikrajšanosti se je navezala tudi Zveza Anita Ogulin & ZPM. Dostojno bivanje bi moralo biti po njihovem opozorilu temeljna človekova pravica, ne privilegij. Odločevalce pozivajo k čim hitrejšemu reševanju stanovanjske problematike. “Potrebujemo celostno stanovanjsko politiko, saj to, kar opažamo na terenu, ni primerno socialni državi v razviti družbi,” so poudarili.
Na Rdečem križu Slovenije zaznavajo, da se stiske dozdajšnjih prejemnikov pomoči poglabljajo, novih prejemnikov pa je vse več. Z različnimi oblikami materialne pomoči so lani pomagali več kot 101.000 ljudem. Razdelili so več kot 3160 ton osnovnih prehranskih izdelkov, 142 ton higienskih pripomočkov in več kot 257 ton oblačil in obutve, so našteli za STA. Na morje so peljali več kot 1700 socialno ogroženih otrok in 200 socialno ogroženih starejših.
Podoben obseg pomoči bodo razdelili tudi letos, vendar bodo z njo dosegli več prejemnikov kot lani.
Pri Slovenski karitas je gmotno pomoč lani prejelo 91.070 ljudi, med njimi tudi otroci. Dobili so hrano, higienske pripomočke in kurjavo, pa tudi pomoč pri plačilu najnujnejših položnic. V 300 centrih Karitas so lani po vsej Sloveniji razdelili 3754 ton hrane. Med tistimi, ki iščejo pomoč, pa opažajo vse več starejših, so opomnili za STA.
Revščina po njihovem opozorilu ne pomeni le pomanjkanja materialnih dobrin. Pogosto namreč prinaša tudi težave v duševnem zdravju, bolezen, osamljenost, zmanjšano samopodobo in stiske v medosebnih odnosih. Glede na to poleg materialne pomoči vse več pozornosti namenjajo psihosocialni podpori.
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres ob mednarodnem dnevu opozarja, da revščina ne pomeni poraza za človeka, ampak za institucije, saj človeku vzame dostojanstvo in pravice.
Letošnje geslo po njegovih besedah poziva k izvajanju trajnostnih razvojnih ciljev za izkoreninjenje revščine v vseh oblikah in povsod. Glede na to je treba pripraviti politike, ki ne pozabijo na nikogar. Tako morajo poskrbeti za dostopno zdravstvo in stanovanja, dostojno delo, pravične plače in univerzalno socialno varstvo. Prav tako morajo zagotoviti varno hrano, kakovostno šolstvo in financiranje, ki bo učinkovito.
Pozval je k boju proti stigmi in diskriminaciji ljudi v revščini, hkrati pa k solidarnosti z njimi, da se njihove razmere izboljšajo za vselej.
Generalna skupščina ZN je 17. oktober razglasila za mednarodni dan za izkoreninjenje revščine z željo, da bi opozorili na problem revščine v svetu in spodbudili aktivnosti za njeno zniževanje.
Vir: STA
