Februarja lani je velenjski župan Bojan Kontič z javnim pismom opozoril predsednika Republike Slovenije, predsednika Državnega zbora RS, predsednika Vlade RS in predsednika Državnega sveta RS na težave, ki se porajajo zaradi hitro naraščajočega števila priseljencev. Komisije in interesna skupina so se po letu dni ponovno seznanile z odprtimi vprašanji integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in s težavami, s katerimi se pri svojem delu še vedno srečujejo lokalne skupnosti in pristojne državne ter lokalne institucije.
Preberite: Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič pisal predsednikom
Komisije in interesna skupina predlagajo, da Svet za vključevanje tujcev, ki vsebinsko združuje različna delovna področja, vezana na široko področje vključevanja tujcev v Republiki Sloveniji, intenzivira svoje delovanje in okrepi svojo vlogo koordinatorja med različnimi resorji in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in različnimi javnimi institucijami.
Delodajalci naj poskrbijo za ustrezno raven znanja slovenskega jezika tujih delavcev
Komisije in interesna skupina menijo, da bi morali razmisliti o spremembi zakonodaje in po vzoru drugih držav delodajalce v sodelovanju z državo spodbuditi, da poskrbijo za ustrezno raven znanja slovenskega jezika tujih delavcev še pred njihovim vstopom na slovenski trg delovne sile. Predlagajo tudi, da se odpravijo anomalije glede zlorab socialnih transferjev in opozarjajo na neustrezne bivanjske razmere tujcev, pri čemer občine nimajo možnosti aktivnega poseganja v problematiko prijavljanja velikega števila tujcev na istem naslovu oz. posamezni stanovanjski enoti.
Problematika otrok v vrtcih in šolah
Kontič v pismu opozori na to, da se v Mestni občini Velenje iz leta v leto povečuje število otrok, ki nimajo slovenskega državljanstva – povečini gre za otroke staršev s Kosova in iz Makedonije. V velenjskem vrtcu se s številnimi težavami soočajo že pri vpisu otrok, še bolj pa pri vsakodnevnem delu. Starši teh otrok namreč v večini primerov niso sposobni komunikacije v v slovenskem jeziku ali vsaj v katerem od tujih jezikov, ki jih razumejo delavci v vrtcu. Zaposleni v vrtcu tako s težavo organizirajo oz. kvalitetno izvajajo svoje delo.
Komisija in interesna skupina menijo, da se morajo otroci tujcev ob prihodu v Slovenijo čim prej vključiti v vzgojno-izobraževalni sistem, naučiti slovenskega jezika in prilagoditi novemu okolju. Za to pa potrebujejo vzgojno-izobraževalne institucije več strokovne in finančne pomoči. Komisije in interesna skupina opozarjajo, da je država 2019 ukinila financiranje številnih (popoldanskih) programov, v katere so se vključevali tuji otroci in njihove družine, ki so pridobivali učno pomoč in različne veščine, ki so jih koordinirali centri za socialno delo.
Izpostavili so tudi problematiko vključevanja otrok tujcev v vrtec med letom, ki je težavno, saj se prosta mesta zapolnijo ob začetku šolskega leta, med letom pa so izpisi otrok redkost. Ker se danes v vrtce vpisuje vedno več otrok s tujejezičnega okolja in tudi otrok s posebnimi potrebami, bi morali v oddelkih z otroki tujcev znižati normative. Koncept vključevanja otrok tujcev v izobraževalni proces na osnovnošolski in srednješolski ravni brez znanja slovenskega jezika se izkazuje kot problematičen in tuje učence oz. dijake zelo obremeni, prav tako obremeni celotni razred in profesorje. Ker se razmere neprestano spreminjajo, je pomembno prisluhniti predstavnikom šol, ki so vsakodnevno v stiku z mladostniki in najbolje poznajo tako njihove stiske kot tudi trende na področju zaposlovanja in dinamiko spreminjanja (avtomatizacije) delovnih mest.
Opozorili so tudi na spornost modela štipendij, ki jih Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije namenja za usposabljanje dijakov, ki prihajajo iz zahodnega Balkana, na tehničnem področju v srednjih poklicnih in strokovnih šolah. Tak model je nujno spremeniti tako, da šola ne bo nosila finančnega bremena vračanja štipendije v primeru neuspešnega zaključka šolanja.
Komisije in interesne skupine so sprejele še dodaten sklep: Komisije in interesna skupina predlagajo, da se Državni svet RS na eni od prihodnjih sej ponovno seznani s problematiko integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
