Na današnji dan, 13. januar

Zgodilo se je na današnji dan...

Leta 2012 je ob obali toskanskega otoka Giglio nasedla potniška ladja Costa Concordia; v brodolomu je življenje izgubilo 32 ljudi.

Nesreča se je zgodila, ker je kapitan Francesco Schettino turistično križarko preusmeril preblizu obale, da bi njegov vodja strežbe Antonello Tievoli lahko "pozdravil" svoj otok; kapitan, ki je bil eden od tistih, ki so z ladje pobegnili prvi, je za nesrečo krivil indonezijskega krmarja, češ da ni pravilno razumel in izpolnil njegovih navodil. Na krovu je bilo v času nesreče več kot 4.000 potnikov iz 70 držav.

Ko so bili preživeli potniki evakuirani, se je pojavil strah pred ekološko katastrofo: dalno potopljena, na bok prevrnjena ruševina bi kaj lahko zdrsnila v globljo vodo in če bi se iz nje izlila nafta, bi bilo to za turistično območje usodno. Nafto so iz ladje uspešno izčrpali dva meseca po nesreči, še pol leta kasneje pa so jo s hidravličnim sistemom dvignili in postavili pokonci na podvodne stebre, ki so jih zavrtali v morsko dno. Strokovnjaki so operacijo, ki je bila največja te vrste v zgodovini, označevali za tvegano, saj so se bali, da se bo ladja med njo prelomila.


Leta 27 pr. n. št. je Gaj Julij Cezar Oktavijan vzpostavil principat.

Leta 1559 so okronali kraljico Elizabeto, ki je prestol zasedla 17. novembra 1588.

Leta 1596 se je rodil nizozemski slikar krajine Jan van Goyen. Pripada mu vodilno mesto med nizozemskimi krajinarji 17. stoletja. Umrl je leta 1656.

Leta 1610 je Galileo Galilej odkril četrti Jupitrov satelit Calisto.

Leta 1610 se je rodila avstrijska kraljica Maria Anna.

Leta 1785 je John Walter prvič izdal časopis Daily Universal Register, ki so ga pozneje preimenovali v The Times.

Leta 1806 se je rodil prvi srbski komediograf Jovan Sterija Popović.

Leta 1830 je New Orleans prizadel velik požar, ki je uničil del mesta. Požar naj bi podtaknili uporni sužnji.

Leta 1840 se je pri Long Islandu potopil parnik Lexington. Umrlo je 139 ljudi.

Leta 1864 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Wilhelm Wien.

Leta 1879 se je rodil Melvin Jones, ustanovitelj mednarodnega kluba Lions.

Leta 1887 se je rodil slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec Anton Tanc s psevdonimom Čulkovski. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran in zajet v Galiciji. Kot ujetnik je delal v rudniku Čulkovsk. Pred vojno je pisal pesmi v ekspresionističnem duhu, objavljati pa jih je začel v socialistično usmerjenih glasilih Pod lipo, Kres in Proletarska mladina. Zbirka Glasovi iz teme iz leta 1929 je bila zaplenjena. Znana so njegova dela Ženin iz Amerike in Slučaj Kumberger. Veliko je prevajal zlasti dela z delavsko tematiko, in sicer iz srbskega, hrvaškega, ruskega in nemškega jezika. Umrl je 3. decembra 1947 v Mariboru.

Leta 1891 se je na Jesenicah rodila prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Pavla Lovše. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 1927 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.

Leta 1898 je pariški dnevnik L'Aurore objavil odprto pismo predsedniku republike z naslovom Obtožujem, ki ga je napisal francoski pisatelj Emile Zola.

Leta 1904 se je rodil slovenski pisatelj in zdravnik psihiater Bogomir Magajna. Pisati je začel že v dijaških letih. Prvo knjigo Primorske novele je objavil leta 1930. O življenju ob jugoslovansko-italijanski meji je pisal v povesti Graničarji. Vrh njegovega dela pa je zbirka novel Zaznamovani. Pisal je tudi za mladino.

Leta 1904 se je v Mojstrani rodila vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja Minca Rabič. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 26 in 27 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci sta bila tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni Janez Polda.

Leta 1915 je bil v srednji Italiji katastrofalen potres, v katerem je umrlo 30.000 ljudi.

Leta 1916 je umrl mehiški general in v letih 1913 in 1914 predsednik Mehike Victoriano Huerta.

Leta 1917 so v Veliki Britaniji odobrili zakon, s katerim so ženskam v politiki dodelili enake pravice kot moškim.

Leta 1929 je umrl šerif Wyatt Earp.

Leta 1930 se je junak risanega filma Miki Miška prvič pojavil v stripu.

Leta 1935 se je na plebiscitu v Saarlandu 90,3 odstotka volivcev odločilo, da se želi priključiti nacistični Nemčiji.

Leta 1941 je umrl irski književnik James Seamus Seoighe Joyce, eden največjih in najvplivnejših piscev 20. stoletja. Rodil se je 2. februarja 1882, v zgodovino pa se je zapisal z modernim romanom Ulikses, ki je izšel leta 1922. Skupaj z Marcelom Proustom in Virginio Wolf velja za začetnika moderne književnosti, druga njegova znana dela pa so še Ljudje iz Dublina(1914), Umetnikov mladostni portret (1916) in Finneganovo prebujenje (1939). James Joyce je večino svojega življenja potoval. Nekaj časa je živel tudi v Trstu in Pulju, kjer je bil zaposlen kot učitelj. Umrl je zaradi zapletov po operaciji čira na želodcu v Zürichu, kamor se je zatekel pred nacistično okupacijo Francije.

Leta 1942 je Henry Ford patentiral plastičen avtomobil, ki je bil za 30 odstotkov lažji od navadnega avtomobila.

Leta 1942 so v ZDA začeli internirati vse Američane japonskega rodu.

Leta 1943 je Hitler razglasil totalno vojno.

Komentarji (0)

  1. Velenjcan logo
    Velenjcan.si Administrator

    Hej, prijatelj/ica! Sporočamo ti, da na to temo še ni bilo podanega pisnega mnenja. Bodi prvi in oddaj komentar z izpolnitvijo spodnjega tekstovnega polja!

Komentiraj