Na današnji dan, 11. januar

Na današnji dan leta 2003 je umrl Jože Pučnik, politični disident, ki je zaradi kritike režima v nekdanji skupni državi več let preživel v zaporu, se nato zaradi pritiskov preselil v Nemčijo, nato pa se vrnil v Slovenijo in postal eden ključnih akterjev osamosvojitve.

Jože Pučnik se je rodil na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici in že kot dijak prvič plačal ceno za svojo kritično misel, ko so mu zaradi kritičnih zapisov v reviji Iskanja prepovedali opravljati maturo, ki pa jo je po odsluženi vojski vendarle opravil in leta 1958 diplomiral iz filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je postal asistent.

Aretacije zaradi kritične misli
Še isto leto je njegova kritična misel vnovič prišla navzkriž s tedanjo oblastjo, ki je bila mnenja, da je z objavljanjem svojih razmišljanj v Reviji 1957 rušil socialistično ureditev. Pučnika so aretirali in obsodili na devet let strogega zapora. Po petih letih so ga leta 1963 pogojno izpustili. A Pučnik ni dolgo ostal svoboden, saj je nadaljeval odkrito kritiko partijskega režima pri reviji Perspektive. Leto dni po pogojnem izpustu so ga ponovno aretirali zaradi članka, v katerem je kritiziral tedanjo kmetijsko politiko. V obdobju, ko bi se moral poročiti s svojo izbranko, so ga oblasti zaprle še za dve leti.

Leta 1966, ko so ga drugič izpustili iz zapora, se je Pučnik odločil za selitev v Nemčijo. Tam se je sprva preživljal kot fizični delavec, saj mu tedanje oblasti niso izdale diplome. Leto pozneje se je moral zato študija lotiti znova. Leta 1971 je v Nemčiji doktoriral in postal univerzitetni predavatelj.

V Slovenijo se je vrnil leta 1989 in postal eden ključnih akterjev tedanjega političnega dogajanja. Kot vodja združene opozicije Demos je zmagal na volitvah leta 1990, bil gonilna sila priprav na plebiscit za samostojnost in podpredsednik vlade Lojzeta Peterleta. Na predsedniških volitvah ga je premagal Milan Kučan, je pa po razpadu Demosa ostal podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Leta 1993 je prepustil vodenje stranke SDS Janezu Janši, v državnem zboru pa je prevzel vodenje komisije za raziskavo povojnih pobojev. Leta 1996 se je umaknil iz politike.

Štiri leta pozneje je umrl v Nemčiji. Leta 2006 je šele posmrtno prejel red za izredne zasluge Republike Slovenije, in sicer za življenjski prispevek k demokratizaciji, osamosvajanju in mednarodnemu priznanju Slovenije.



Leta 346 se je rodil zadnji rimski cesar Teodozij I. Veliki, ki se mu je posrečilo še enkrat združiti celotno rimsko cesarstvo. Bil je sin vojaškega poveljnika. Leta 379 ga je Gracijan imenoval za avgusta – socesarja vzhodnega dela. Razglasil je katoliški nauk za državno religijo, prepovedal je poganske kulte in olimpijske igre. Ko je socesar v Britaniji, Galiji in Hispaniji Maksim vdrl v Italijo, ga je Teodozij premagal pri Ogleju. Poganskega socesarja zahodnega dela rimskega cesarstva Evgenija pa je premagal v bitki pri Frigidu v Vipavski dolini in še zadnjič za kratek čas združil oblast v rimski državi v enih rokah. Pred smrtjo je cesarstvo razdelil med sinova Honorija v zahodnem delu in Arkadija v vzhodnem delu. Meja je potekala od Budve do Drine, Save in Donave.

Leta 630 je islamski prerok Mohamed s svojo vojsko vkorakal v Meko.

Leta 1569 so v Veliki Britaniji prvič igrali loterijo.

Leta 1571 so v Avstriji plemstvu zagotovili svobodo do izbire vere.

Leta 1672 so za člana Britanske kraljeve akademije izbrali Isaaca Newtona.

Leta 1693 je izbruhnil siciljanski vulkan Etna, lokalno znan tudi kot Mongibello ali 'a muntagna' (gora).

Etna je dejaven vulkan na vzhodni strani Sicilije v bližini Messine in Catanie. Je največji evropski vulkan, trenutno visok okrog 3.320 metrov, kar je 51 metrov manj kot leta 1865. Obsega 1.190 kvadratnih kilometrov površine. Kar trikrat višji je od italijanskega drugega vulkana Vezuva in še kar nekajkrat višji od Strombolija.

Rimljani so vulkan imenovali z besedo Aetna, ki izhaja iz grške besede aitho (goreti) ali iz feničanske besede attano. Arabci so Etno imenovali Gibel Utlamat (ognjena gora). Med pred 35 tisoč leti in 15 tisoč leti je Etna večkrat močno izbruhnila. Pepel iz vulkanskega izbruha so našli tudi več kot 800 kilometrov severno od vulkana.

Prvič so izbruh Etne opisali pred 3.500 leti, ko je vzhodni del gore zgrmel v dolino. Pred dva tisoč leti je vulkan znova izbruhnil in nastala je Piano Caldera. 396 pr. n. št. je izbruh Etne prestrašil Kartažane, ki so hoteli premagati Sirakuze v prvi sicilski vojni.

Leta 1880 so en dan po pokopu vladarja Nortona v San Franciscu opazovali popoln Sončev mrk.

Leta 1919 je Romunija zasedla Transilvanijo.

Leta 1922 se je v Tuzli začelo sojenje udeležencem rudarske vstaje v vasi Husina.

Leta 1922 so pri zdravljenju sladkorne bolezni prvič uporabili inzulin.

Leta 1946 so v Tirani razglasili Narodno republiko Albanijo. Za diktatorja se je razglasil Enver Hoxha.

Leta 1949 je bil položen temeljni kamen ameriškega islamskega središča v Washingtonu, prestolnici ZDA. Zgradili so ga v tradicionalnem arabskem arhitekturnem slogu, skupaj s 50-metrskim minaretom, namenjenim naznanjanju molitev. Center naj bi bil nekakšna državna mošeja vseh 
ameriških muslimanov.

Leta 1962 je izbruhnil vulkan Huascaran v Peruju. Umrlo je 4.000 ljudi.

Leta 1972 se je Vzhodni Pakistan preimenoval v Bangladeš.

Leta 1974 so se v Cape Townu v Južnoafriški republiki rodili prvi šesterčki, ki so preživeli. Njihova mati je Susan Rosenkowitz.

Leta 1988 je umrl ameriški fizik avstrijskega rodu Isidor Isaac Rabi, ki je leta 1944 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1989 je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza.

Leta 1990 se je v Litvi zbralo 300.000 ljudi, ki so protestirali in zahtevali neodvisnost od Sovjetske zveze.

Leta 1997 je Primož Peterka nekaj dni po zmagi na novoletni turneji zmagal še na tekmi v Engelbergu. To je bila njegova 6. zmaga v karieri. Dosežek mu je uspel v manj kot letu dni. Mladi skakalec iz Moravč je namreč prvič zmagal 27. januarja 1996. Na tekmi v Švici je bil drugi Nemec Dieter Thoma, tretji pa vodilni po prvi seriji Poljak Adam Malysz. Dan pozneje je Peterka zmagal še enkrat, in sicer pred Fincem Jannejem Ahonenom.

Leta 2002 je deskar Dejan Košir zmagal na tekmi svetovnega pokala v paralelnem veleslalomu na Alpe d'Huezu. To je bila njegova četrta zmaga v tej disciplini. Drugo mesto je osvojil Avstrijec Siegfried Grabner, tretji pa je bil njegov rojak Dieter Krassnig.

Leta 2002 je v ameriško oporišče Guantanamo na Kubi prispelo prvih 20 zapornikov. Od takrat je bilo v oporišču za vrsto let zaprtih več kot 800 mož, ki jih niso nikdar obtožili, jim nikdar sodili in nikdar dali priložnosti za obrambo.

Leta 2005 je Zlatko Zahovič zapustil lizbonsko Benfico. Najuspešnejši slovenski reprezentančni strelec je bil član portugalskega nogometnega ponosa od leta 2001, pogodbo pa je imel do konca sezone 2004/05.

Leta 2010 so Hrvati na predsedniških volitvah izbrali Iva Josipovića, ki je pri 52 letih postal najmlajši hrvaški predsednik doslej.

Leta 2011 so Nasini astronomi odkrili do zdaj najmanjši planet zunaj našega Osončja in prvega takšne velikosti, ki je podobno kamnit kot naša Zemlja.

Odkritje velja za manjkajoči člen med velikimi oz. večjimi planeti zunaj našega osončja in tistimi manjšimi, na katerih bi morda lahko bilo tudi življenje. Planet Kepler 10b ima 1,4-krat večji premer kot Zemlja in 4,6-krat večjo maso.

Leta 2013 je samomor naredil 26-letni Aaron Swartz, sloviti aktivist za svobodo spleta in mož za spletno stranjo Reddit. Družina je za njegovo smrt okrivila ameriško vlado, ki je Aarona sodno preganjala zaradi hekerstva.

Obdolžen je bil, da je s strežnika spletnega arhiva JSTOR snel več milijonov znanstvenih prispevkov, za katere je tožilstvo trdilo, da jih je Swartz nameraval brezplačno razdeliti. Sojenje bi se moralo šele začeti mesec po tem, ko si je Swartz vzel življenje.

Komentarji (0)

  1. Velenjcan logo
    Velenjcan.si Administrator

    Hej, prijatelj/ica! Sporočamo ti, da na to temo še ni bilo podanega pisnega mnenja. Bodi prvi in oddaj komentar z izpolnitvijo spodnjega tekstovnega polja!

Komentiraj